Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) najdete informacije o prostih delovnih mestih, pravicah in obveznostih brezposelnih oseb, programih aktivne politike zaposlovanja ter aktualne podatke o trgu dela.

Infotočka za tujce

Info točka za tujce iz tretjih držav je dodatna aktivnost slovenskega zavoda za zaposlovanje v sklopu izvajanja politike zaposlovanja in dela tujcev, ki deluje s ciljem zagotavljanja celovite podpore delavcem migrantom in njihovim delodajalcem.

Infotočka je namenjena:

• Tujim delavcem, ki iščete zaposlitev ali ste zaposleni v Sloveniji.
• Delodajalcem, ki nameravate zaposliti ali že zaposlujete tuje delavce.
• Vsem drugim, ki potrebujete informacije, svetovanje in administrativno pomoč pri urejanju dokumentacije glede vstopa in prebivanja v Sloveniji, zaposlovanja in dela, možnosti izobraževanja in usposabljanja, novosti s področja nacionalne zakonodaje pri zaposlovanju tujcev ter pravic pri delu, socialnem in zdravstvenem varstvu v Sloveniji.

Omogoča vam:

• Informacije o postopkih zaposlovanja državljanov tretjih držav v Sloveniji.
• Informacije o zaposlitvenih možnosti in delovnih pogojih.
• Informacije o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnopravne ureditve, in o postopkih varstva pravic v primeru njihovih kršitev.
• Informacije o postopkih in pogojih za uveljavljanje pravic ob izteku ali prenehanju zaposlitve.
• Pomoč pri administrativnih postopkih in premagovanju drugih ovir.
• Pomoč pri uporabi sodobnih spletnih storitev.

Kontakti

Telefon:  +386 (0)1 330 81 20.

E-naslov: info-tocka@ess.gov.si

Osebno: Dalmatinova 4, Ljubljana

Uradne ure:

ponedeljek, torek, 8.00–12.00 in 13.00–15.00

sreda, 8.00–12.00 in 13.00–17.00

petek, 8.00–13.00

Delo in zaposlovanje na črno vplivata prav na vse ljudi.

Eden izmed prioritetnih vladnih ukrepov v projektu Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji je bil vzpostavljen leta 2014 s sprejetjem Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Za nadzor na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno so odgovorni različni organi, predvsem pa Finančna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo in Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Delo na črno je prepovedano!

Delo na črno

Za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

• pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
• samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
• pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
• tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
• pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
• posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali drugi zakoni.

Dejavnosti in dela, ki niso delo na črno so sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo ter osebno dopolnilno delo

Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.

Delodajalec izvaja ukrepe tako, da pri tem upošteva naslednja temeljna načela:

• izogibanje nevarnostim;
• ocenjevanje tveganj;
• obvladovanje nevarnosti pri viru;
• prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
• prilagajanje tehničnemu napredku;
• nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
• razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
• dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
• dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Obveznosti delodajalcev

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

• identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
• oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat:

• ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
• ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
• ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo.

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:

• poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
• obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
• usposablja delavce za varno in zdravo delo;
• zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
• z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
• z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
• zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Pravice in dolžnosti delavca

• Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
• Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
• Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
• Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
• Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
• Delavec lahko odkloni delo, kadar je delodajalec opustil svoje dolžnosti v zvezi z usposabljanjem za varno delo, zdravstvenimi pregledi, obveznostmi v zvezi z obveščanjem in seznanjanjem delavcev in ko mu grozi nevarnost za življenje in zdravje.
• Delavec ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu ter dolžnost, da se zdravstvenega pregleda, če je določen v skladu z zakonom, udeleži.
• Delavci imajo pravico, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela.

Vsi ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom zagotovitve varnosti in zdravja pri delu so za delavce brezplačni.

Samozaposleni delavci

Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb. Kot samozaposlena oseba se šteje tudi oseba, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces vključuje samo svoje družinske člane na kmetijah.

Samozaposlena oseba je odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje. Če pri tem ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam ter, skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom.

Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Zdravstveni pregledi delavcev

Delodajalec mora delavcem zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

V smislu zagotavljanja zdravstvenih pregledov delavcev s strani delodajalca sta pomembna tudi pojma delavca in delodajalca. Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo (se vključuje v delovni proces delodajalca) na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter tudi vsaka oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi (najpogosteje delo dijakov ali študentov na podlagi študentskih napotnic, delo dijakov ali študentov na praksi zaradi usposabljanja, sezonska in druga kratkotrajna dela na podlagi podjemnih pogodb) opravlja delo za delodajalca oziroma se vključuje v njegov delovni proces. Delodajalca pa predstavlja vsaka pravna ali fizična oseba ali drug subjekt, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ravno tako pa predstavlja delodajalca vsaka oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu. Delodajalca predstavlja tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, posredovani delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Delodajalec mora delavcem zagotoviti zdravstvene preglede (predhodni preventivni zdravstveni pregledi, usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi, drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi), če to narekujejo posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto, na katerem delavec opravlja delo in/ali kadar ukrep zagotavljanja zdravstvenih pregledov izhaja iz ocene tveganja ali predpisov. Če mora delavec na konkretnem delovnem mestu izpolnjevati posebne zdravstvene zahteve, je le te delodajalec dolžan določiti v oceni tveganja na podlagi izdelane strokovne ocene izvajalca medicine dela. Delodajalec opredeli izvajanje zdravstvenih pregledov tudi upoštevajoč vse predpise, ki opredeljujejo dolžnost delodajalcev za zagotavljanje zdravstvenih pregledov na določenem delovnem mestu. Vsebina in obseg zdravstvenih pregledov sta odvisna od opredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje konkretnega dela ali od ugotovljenih tveganj na konkretnem delovnem mestu. Če tveganj na konkretnem delovnem mestu ni ugotovljenih in opredeljenih v oceni tveganja oziroma v oceni tveganja niso opredeljene posebne zdravstvene zahteve ali zahteva po izvedbi zdravstvenega pregleda ne izhaja iz veljavne zakonodaje, potem predhodni in obdobni zdravstveni pregledi delavca niso zahtevani.

Delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela, na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled. Splošna zdravstvena sposobnost ni več pogoj za sklenitev delovnega razmerja oziroma za opravljanje dela na drugi podlagi. Tako predhodno zdravstveni pregledi niso obvezni v smislu ugotavljanja delazmožnosti pred pričetkom opravljanja dela, razen v primeru opredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev delovnega mesta, prisotnih tveganj za varnost in zdravje na delovnih mestih ali zahtev drugih predpisov. Če so izpolnjene zahteve za zagotovitev predhodnega zdravstvenega pregleda, potem je delodajalec kandidatu dolžan zagotoviti zdravstveni pregled in to ne glede na morebiti že opravljene zdravstvene preglede kandidata pri prejšnjih delodajalcih, saj se v praksi delovna mesta, tveganja in ukrepi razlikujejo ne glede na enak naziv delovnega mesta.

Zdravstvene preglede, ki izhajajo iz posebnih zdravstvenih zahtev oziroma iz tveganj za varnost in zdravje pri delu na konkretnih delovnih mestih ali iz relevantnih predpisov, izvajajo le s strani delodajalca poverjeni (s pogodbo o sodelovanju, z izdano napotnico za zdravstveni pregled, z navedbo v oceni tveganja) izvajalci medicine dela.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, vključno s stroški zagotavljanja zdravstvenih pregledov, delavcu ne sme povzročati finančnih obveznosti. Delodajalec napoti kandidata za zaposlitev na predhodni zdravstveni pregled na svoje stroške. To v praksi pomeni, da se ne dovoljuje plačevanje stroškov zdravstvenega pregleda s strani delavca ali kandidata za zaposlitev ter  morebitnih kasnejših povrnitev stroškov s strani delodajalca.

Glede veljavnosti zdravniških spričeval iz tujine v primerih, če bi slovenski delodajalec s sedežem v RS napotil pri njem zaposlene delavce na zdravstveni pregled (verjetno zaradi cenejših storitev) v tujino (države EU ali tretje države(Hrvaška, BiH)) oziroma veljavnosti zdravniških spričeval, ki jih tuji delavec, ki naj bi se zaposlil pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, prinese s seboj in so bili izdani s strani organizacije, ki opravlja zdravstveno dejavnost v tujini (države EU in tretje države). Delodajalec mora zagotoviti tudi takšne zdravstvene preglede delavcem, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu v njegovem delovnem procesu in ki izhajajo iz izdelane in sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja. Prav tako mora delodajalec zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, med njimi tudi izvajanje zdravstvenih pregledov delavcev, izvaja izvajalec medicine dela.

Za izvajanje zdravstvene dejavnosti, torej tudi za izvajanje medicine dela prometa in športa, morajo biti izpolnjeni določeni kadrovski, prostorski in  drugi pogoji.  Izvajalec medicine dela, prometa in športa mora tudi imeti ali dovoljenje Ministrstva za zdravje za izvajanje zdravstvene dejavnosti na  področju medicine dela, prometa in športa ali pa mora biti vpisan v register  zasebnih zdravnikov, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije.  Glede na predhodno zapisano predložena zdravniška dokazila iz tujine za delavce, ki so/bodo zaposleni pri delodajalcih s sedežem v RS, izdana pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (lahko tudi izvajalec medicine dela, prometa in športa), ki ne deluje na področju Republike Slovenije, ni ustrezno dokazilo  opravljenega obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda in ne izpolnjujejo zahtev, ki jih določa zakonodaja.

Praviloma se vsi delodajalčevi ukrepi zagotavljanja varnega in zdravega dela izvedejo v delovnem času, razen v primeru, ko tega ni mogoče izvesti iz objektivnih razlogov. Navedeno pomeni, da če zaradi delovnega procesa delodajalec ne more izvesti preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ali drugih ukrepov, kot na primer usposabljanja delavcev za varno delo, v delovnem času, mora delavec kompenzirati ali plačati ure namenjene izvedbi ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega dela. Čas, ki ga delavec porabi za pot od delovnega mesta do izvajalca medicine dela in nazaj, se všteva v delovni čas, kar pomeni, da je strošek delodajalca. Enako načelo se upošteva v primeru, ko delavec zaradi organizacije dela, časovne izvedbe zdravstvenega pregleda ali drugih okoliščin na strani delodajalca, ne more opraviti zdravstvenega pregleda z odhodom z delovnega mesta oziroma vrnitvijo na delovno mesto. V takšnem primeru ne moremo šteti, da gre za pot na delo in z dela delavca, temveč za pot zaradi napotitve delavca na zdravstveni pregled, ki je obveznost delodajalca.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo opravlja nadzor nad delovnimi razmerji, nad izvajanjem določb varnosti in zdravja pri delu ter nad delom javnih socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev ter pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve.

V okviru Inšpekcije nadzora delovnih razmerij izvaja nadzor nad spoštovanujem določb zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno.

Inšpekcijski nadzori s področja varnosti in zdravja pri delu zajemajo neposredno kontrolo objektov in delovnih prostorov, delovnih mest, ugotavljanje pogojev za delo v prostorih in na deloviščih, ustreznosti opreme, strojev ter orodij, osebne varovalne opreme, izvajanje zdravstvenih pregledov, mikroklimatske razmere in podobno.

OPOZORILO:
Večinski nadzor glede zaposlovanja na črno je v pristojnosti Finančne uprave (FURS), glede dela na črno fizičnih oseb je prav tako v pristojnosti nadzora Finančne uprave (FURS), glede nevpisane dejavnosti gospodarskih družb v Poslovni register Slovenije ali ustanovitveni akt pa je v pristojnosti nadzora Tržnega inšpektorata (TIRS).

Prijavo lahko oddate tudi anonimno na eUprava – Prijava kršitev Inšpektoratu RS za delo.

Za pomoč so vam na voljo tudi nevladne organizacije, najaktivnejša na tem področju je Delavska svetvalnica Delavska svetovalnica – Organizacija, namenjena zagovorništvu, varstvu, promociji ter razvoju delavskih, socialnih in statusnih pravic najbolj ranljivih skupin, kot so migranti, begunci in prosilci za azil.