Pogosta vprašanja

Spodnja pogosta vprašanja so razdeljena po tujskih statusih in tematikah. Če med njimi ne najdete odgovora, nas lahko kontaktirate preko elektronske pošte infotujci@gov.si ali obiščete informacijsko središče InfoTujci.

Redna in zadostna sredstva so omejena, in sicer znašajo toliko, kot znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Sloveniji. Znesek se usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin in je objavljen TUKAJ. Sredstva morajo zadoščati za ves čas prebivanja v Sloveniji.

Primer: če vlagate prošnjo za prebivanje v Sloveniji za devet mesecev, morate predložiti dokazilo, iz katerega je razvidno, da imate zagotovljena zadostna sredstva za vseh devet mesecev.

Če boste v Sloveniji opravljali delo ali bili zaposleni, zadostna sredstva lahko izkazujete s pogodbo o zaposlitvi ali s predlogom pogodbe o zaposlitvi, v kateri je zabeležena vsebina pogodbe o zaposlitvi s pravicami in obveznostmi, ki iz nje izhajajo (tudi plača) – vaš podpis na predlogu pogodbe ni potreben, obvezno pa mora biti podpisana s strani delodajalca.

Če dovoljenje za prebivanje in delo (enotno dovoljenje) podaljšujete, zadostna sredstva izkazujete s plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, nadomestilom plače, povračilom stroškov v zvezi z delom, bonitetami in regresom za letni dopust. Redna in zadostna sredstva izkazujete s plačilnimi listami za preteklih šest mesecev in za mesec, v katerem se vlaga prošnja oziroma pred mesecem odločanja pristojnega organa o prošnji.

Dokazila, s katerimi lahko izkazujete zadostna sredstva za preživljanje v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, v postopku podaljšanja ter izdaje nadaljnjega dovoljenja za prebivanje in v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje so naslednja: pogodba o zaposlitvi, sredstva iz naslova dela ali zaposlitve, pravice iz dela (plača, nadomestilo plače; regres za letni dopust; božičnica; 13. plača; jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in solidarnostne pomoči); plača, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi in nadomestilom plače. Razen v primeru prošnje za izdajo prvega dovoljenja za prebivanje, se lahko redna in zadostna sredstva izkazujejo tudi; s plačilnimi listami za preteklih šest mesecev in za mesec, v katerem se vlaga prošnja oziroma pred mesecem odločanja pristojnega organa o prošnji.

Ne priznavajo se prejemki, do katerih je tujec upravičen na podlagi zakona, ki ureja družinske prejemke, prejemki, do katerih je upravičen na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic do javnih sredstev, razen v kolikor gre za nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo (npr. materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo), delno plačilo za izgubljeni dohodek in varstveni dodatek. Ne upoštevajo se tudi povračila stroškov v zvezi z delom, ki obsegajo stroške za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima zaposleni pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Tujci, ki zaprošajo za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi namena študija, lahko poleg zgoraj naštetih virov zadostna sredstva za preživljanje izkazujejo tudi z izjavo staršev, če so ga starši dolžni preživljati po pravu države, katere državljan je tujec.
Zavedamo se, da je portal ne vsebuje vseh informacij, ki bi morebiti bile pomembne v vaši situaciji, zato smo vam še vedno na voljo osebno, po telefonu ali preko elektronske pošte. Naši kontakti in uradne ure so na voljo TUKAJ. Veseli bomo tudi predlogov in komentarjev ali ste informacijo našli na enostaven način, ali vam je odgovorila na vaše dileme, saj bomo portal stalno nadgrajevali.
Portal Infotujci je uradni vir informacij Republike Slovenije za tujce, ki želijo v Sloveniji živeti, delati, študirati ali pridobiti zaščito. Na enem mestu ponuja preverjene podatke o postopkih, pravicah in obveznostih tujcev ter povezave do pristojnih institucij, obrazcev, povezave do pristojnih institucij, obrazcev in koristnih informacij.

Aprila 2010 je MNZ vzpostavil samostojno spletno stran www.infotujci.si, namenjeno informiranju tujcev in je ponujala informacije za državljane tretjih držav, za osebe z mednarodno zaščito ter informacije s področja vključevanja v slovensko družbo. Prvotna stran je ponujala informacije v slovenskem in šestih tujih jezikih. Stran je bila večkrat prenovljena in posodobljena, kasneje je bila dostopna v slovenskem in angleškem jeziku.

S prenosom pristojnosti integracije na Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ter pričetkom operacije »Vzpostavitev informacijskega/medkulturnega središča«, ki je 75 % sofinancirana s sredstvi Evropske unije, iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), smo se v letu 2025 lotili prenove portala, ki je trenutno pred vami. Vsebine smo zapisali na način, da bi jih lahko razumel čim širši krog ljudi.

Na področju uveljavljanja pravic in dolžnosti kroži zelo veliko napačnih informacij, branje zakonodaje ni enostavno, zato želimo z verodostojnimi informacijami tujcem pomagati pri prvih korakih vključevanja v slovensko družbo. Pri oblikovanju in potrjevanju vsebin nam pomagajo pristojna ministrstva.
Carina za uvoz avtomobila iz tretje države običajno znaša 10% od carinske vrednosti vozila. Carinska vrednost vključuje nakupno ceno vozila, stroške prevoza, morebitne zavarovalne stroške.
Davek na motorna vozila (DMV) je davek, ki ga je treba plačati ob prvi registraciji motornega vozila v Republiki Sloveniji. Plača se za nova in rabljena vozila, ne glede na to, ali so kupljena v Sloveniji ali uvožena iz tujine. Obveznost nastane pred prvo registracijo, davek pa se poravna pri Finančni urad Republike Slovenije.
Status in urejenost vašega zdravstvenega zavarovanja lahko preverite preko mobilne aplikacije in portala zVem ali preko spletne strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na naslednji povezavi: Imam urejeno zdravstveno zavarovanje? Status zdravstvenega zavarovanja lahko preverite tudi preko kontaktnega centra ZZZS.
Če nimate osebnega zdravnika se lahko obrnete na ambulanto za neopredeljene paciente ali na dežurnega zdravnika v zdravstvenem domu vašega kraja prebivanja.

Če nimate osebnega zobozdravnika se v primeru bolečin lahko obrnete na dežurnega zobozdravnika.
Zdravstveno zavarovanje se šteje za ustrezno, če krije vsaj stroške nujnega zdravljenja v Republiki Sloveniji. Državljan EU to lahko izkaže z veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
Obrazec, s katerim zaprosite za izdajo potrdila o prijavi prebivanja za državljana EU, je enak za vse namene prebivanja. Pomembno je, da v obrazcu navedete svoj namen prebivanja in priložite ustrezna dokazila, s katerimi ta namen izkažete.
V tem postopku vam ni treba predložiti nobenih dokumentov, saj že imate dovoljenje za začasno prebivanje, ki mu bo le dopisana pravica do dela v Sloveniji. Plačati boste morali le upravno takso v višini 4,50 EUR za vložitev vloge.
Za pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo vam ni treba čakati, da vaše dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija poteče. Zaprosite lahko kadarkoli, priporočljivo pa je, da zaprosite čim prej, saj je pomembno, da enotno dovoljenje za prebivanje in delo pridobite, preden vaše dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija poteče.
Če na trg dela vstopate po tem postopku, lahko pogodbo o zaposlitvi podpišete tudi po tem, ko vam je vročen informativni list in dovoljenje za začasno prebivanje s pravico do dostopa do trga dela. Pomembno je, da v 30 dneh od vročitve začnete z delom.
Informativni list, ki ga izda Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, vam je vročen ob vročitvi novega dovoljenja za začasno prebivanje na upravni enoti. Od datuma vročitve informativnega lista začne teči 30-dnevni rok za pričetek dela. Če v tem roku ne začnete delati pri delodajalcu, se informativni list razveljavi in nimate več pravice do dostopa do trga dela.
Najemno pogodbo lahko sklenete in se nastanite na naslovu že pred vročitvijo dovoljenja za prebivanje.
Začasno prebivališče se prijavi za čas do dveh let oziroma za čas veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno bivanje, če je ta krajši od dveh let.
Najemodajalec lahko brez privolitve odjavi vaše začasno prebivališče. Stalno prebivališče najemodajalec odjavi lahko le če policija skozi ugotovitveni postopek ugotovi, da res ne živite več na naslovu na katerem imate prijavljeno stalno prebivališče ali če se vi strinjate z odjavo prebivališča.
Obveznost prijave velja tudi za vse tujce dijake in študente, nastanjene v dijaških ali študentskih domovih. V tem primeru prijavo za vas opravi dijaški ali študentski dom.
Če se preselite na nov naslov, morate v 8 dneh na tem naslovu prijaviti novo začasno ali stalno prebivališče. Naslova na prejšnjem naslovu ni treba posebej odjaviti. Prijava prebivališča na prejšnjem naslovu preneha v trenutku, ko prijavite novo začasno ali stalno prebivališče.
Modra karta EU vam prinaša številne ugodnosti:

Združevanje družinskih članov brez pogoja predhodnega enoletnega prebivanja in ne glede na veljavnost vaše modre karte.

Večja mobilnost na trgu dela znotraj Slovenije in Evropske unije.

Lažji pogoji za pridobitev prostega dostopa do trga dela v Sloveniji.

Olajšani pogoji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za vaše družinske člane.

Enostavnejši pogoji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Družinskim članom se dovoljenje izda in podaljšuje za enako časovno obdobje kot je veljavnost modre karte EU.
Povprečno bruto plačo v Sloveniji lahko preverite v Uradnem listu Republike Slovenije.
Za imetnike modre karte EU ne velja pogoj predhodnega enoletnega prebivanja za združevanje družinskih članov. Že ob vložitvi vloge za izdajo Modre karte EU lahko hkrati vložite tudi vlogo za združevanje družinskih članov. To se uredi s posebnim obrazcem, ki je namenjen sprožitvi postopka združevanja družine.
Najprej boste morali poročni list vpisati v matični register v Republiki Sloveniji. Ko bo vaš mož prispel v Slovenijo, lahko prošnjo vloži na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.

Prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana ni mogoče vložiti na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.

Vaš mož bo moral v Slovenijo vstopiti na podlagi ustreznega vizuma ali druge veljavne podlage za vstop.
Če ste vi zaposleni, samozaposleni ali imate reden vir dohodkov, vašemu zakonskemu partnerju ni treba posebej izkazovati sredstev za preživljanje. Prav tako mu ni treba dokazovati ustreznega zdravstvenega zavarovanja, saj ga lahko zavarujete kot družinskega člana.
Da. Dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana imetnika modre karte EU imetniku dovoljuje dostop do trga dela v Republiki Sloveniji.
Za družinske člane se štejejo zlasti:

zakonec ali zunajzakonski partner imetnika modre karte EU,

mladoletni neporočeni otroci imetnika modre karte EU ali njegovega zakonca oziroma partnerja,

polnoletni neporočeni otroci, če jih je imetnik dolžan preživljati po pravu svoje države,

starši – vendar le izjemoma, npr. če je imetnik modre karte mladoleten ali če obstajajo posebne okoliščine (npr. obveznost preživljanja po tujem pravu).
Če bosta imetnik modre karte EU in družinski član prošnji vložila hkrati, bosta obravnavani hkrati.
Premestitev znotraj gospodarske družbe pomeni začasno napotitev tujca iz gospodarske družbe s sedežem v tretji državi (zunaj EU) v povezano družbo s sedežem v Republiki Sloveniji ali pa premestitev tujca iz gospodarske družbe s sedežem v drugi državi članici EU v povezano družbo s sedežem v Republiki Sloveniji.
Če bosta premeščena oseba in družinski član prošnji vložila hkrati, bo upravna enota prošnji obravnavala hkrati.
Če bosta prošnji za raziskovalca in družinskega člana vloženi hkrati, bo upravna enota prošnji obravnavala hkrati.
Za družinske člane se štejejo zlasti:

zakonec ali zunajzakonski partner raziskovalca,

mladoletni neporočeni otroci raziskovalca ali njegovega zakonca oziroma partnerja,

v določenih primerih tudi drugi družinski člani, če tako določa zakon.
Prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana raziskovalca vloži raziskovalec (sponzor), ki združuje družino.
Družinski član raziskovalca, ki prebiva v Republiki Sloveniji in ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana, lahko zaprosi za podaljšanje dovoljenja. Dovoljenje za začasno prebivanje se mu lahko podaljša za enako časovno obdobje, kot se izda dovoljenje za prebivanje raziskovalcu (t.i. sponzorju). Preberite več tukaj.
Če dokazila o zaključku raziskovanja ne morete predložiti ob vložitvi prošnje na upravno enoto, ker ga raziskovalna organizacija še ni izdala, sami pa izpolnjuje vse druge pogoje za izdajo dovoljenja, bo upravna enota vašo prošnjo sprejela in vam določila primeren rok za predložitev manjkajočega dokazila.
Prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje raziskovalca zaradi iskanja zaposlitve ali samozaposlitve vložite osebno na katerikoli upravni enoti. Lahko pa v vašem imenu vloži prošnjo tudi pooblaščena oseba.
Po zaključku pripravništva se lahko zaposlíte pri istem delodajalcu. V tem primeru lahko zaprosite za enotno dovoljenje, ki vam bo omogočalo zaposlitev.
Za sezonsko delo, daljše od 90 dni, morate imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja začasno in občasno delo v kmetijstvu.
Če želite v Sloveniji opravljati sezonsko delo, daljše od 90 dni, morate pridobiti enotno dovoljenje, izdano v Sloveniji. Delo brez ustreznega dovoljenja se lahko obravnava kot delo na črno.
Če vam kot imetniku modre karte EU, izdane v Sloveniji in vašim družinskim članom dovoljenje poteče v tujini in v drugi državi EU niste pridobili modre karte EU, se lahko kljub temu vrnete in vstopite v Slovenijo. Pet dni od vstopa se morate zglasiti pri upravni enoti, kjer vam je za tri mesece izdano posebno potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje. Pred potekom trimesečnega dovoljenega prebivanja morate pri upravni enoti podati prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje.
Če ste zaprosili za izdajo svoje prve modre karte EU( in niste imetnik modre karte EU v drugi državi članici EU), s potrdilom o vloženi prošnji še ne smete začeti z delom in morate počakati na vročitev dovoljenja. Če pa modro karto EU podaljšujete, lahko na podlagi potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje nemoteno nadaljujete z delom.

S potrdilom o vloženi prošnji lahko začnete z opravljanjem visokokvalificiranega dela tudi če ste tujec in imetnik modre karte EU, izdane v drugi državi članici.
Družinskim članom se dovoljenje izda in podaljšuje za enako časovno obdobje kot je veljavnost vaše modre karte EU.
Povprečno bruto plačo v Sloveniji lahko preverite v Uradnem listu Republike Slovenije.
Za imetnike modre karte EU ne velja pogoj predhodnega enoletnega prebivanja za združevanje družinskih članov. Že ob vložitvi vloge za izdajo Modre karte EU lahko hkrati vložite tudi vlogo za združevanje družinskih članov. To se uredi s posebnim obrazcem, ki je namenjen sprožitvi postopka združevanja družine.
Postopek izdaje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljskega dela običajno traja od enega do treh mesecev. Hitrost obravnave vaše prošnje je odvisna od več dejavnikov, kot so na primer obremenjenost pristojnega organa, vaša odzivnost na morebitne dopolnitve ter popolnost predložene vloge.
Kot imetnik modre karte EU lahko zaprosite za dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če ste na območju Evropske unije neprekinjeno in zakonito prebivali pet let kot imetnik modre karte EU ter ste zadnji dve leti pred vložitvijo prošnje prebivali v Republiki Sloveniji.
Neprekinjeno petletno prebivanje v Republiki Sloveniji je izpolnjeno tudi:

če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev;

če ste bili v času trajanja delovnega razmerja zaradi opravljanja storitev napoteni na delo v tujino ne glede na to, če so bile odsotnosti daljše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj presegajo deset mesecev.
Spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika vam ob vložitvi prošnje za stalno prebivanje ni potrebno priložiti v sledečih primerih:

ste sprejeti v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe;

ste končali šolanje na katerikoli stopnji v Republiki Sloveniji;

ste končali osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah;

če ste starejši od 60 let ali mlajši od 18 let;

ste nepismeni, se pa govorno sporazumevate v slovenščini, kar dokažete s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni;

dovoljenje za stalno prebivanje se vam lahko izda pred potekom petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji;

če zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, niste sposobni opraviti izpita v zahtevani obliki (dokaz se izvede z izvedencem, ki ga morate plačati sami).
Če imate urejeno davčno rezidentstvo v svoji matični državi in to lahko dokažete z dokumentom, ki ga je izdala pristojna institucija, vam v Republiki Sloveniji ni treba registrirati davčnega rezidentstva.

Če boste v Slovenijo preselili tudi svojo družino, boste postali davčni rezident z dnem vstopa vas in vaše družine v Republiko Slovenijo.

Postopke za registracijo davčnega rezidentstva je treba opraviti pri Finančni upravi Republike Slovenije. Več informacij lahko najdete na povezavi Ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo.
Dvakratnik povprečne neto plače v Republiki Sloveniji predstavlja sredstva, ki jih mora digitalni nomad izkazati za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.
Če želite združiti družinske člane, morate zanje zagotoviti dodatna sredstva.
Če se po prenehanju vaših zadolžitev na podlagi sporazuma o gostovanju želite v Sloveniji zaposliti ali samozaposliti, morate pred potekom dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve oziroma samozaposlitve.
Na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva lahko opravljate delo raziskovalca vendar ne morete skleniti delovnega razmerja. Če bi želeli skleniti delovno razmerje, morate zaprositi za enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva lahko podaljšujete na podlagi sporazuma o gostovanju, ki ga imate z raziskovalno organizacijo ali višješolskim oziroma visokošolskim zavodom in ostalih dokazilih, potrebnih za izdajo dovoljenja. Podaljšate ga lahko večkrat za obdobje do dveh let.
Če ste prošnjo vložili pravočasno in vam je upravna enota izdala potrdilo o vloženi prošnji, potem lahko na podlagi tega potrdila še naprej zakonito prebivate in delate v Republiki Sloveniji do dokončne odločitve o vaši prošnji.
Pri prvi prošnji za enotno dovoljenje za prebivanje in delo je potrebno oddati biometrične podatke, med njimi tudi prstne odtise. Prstni odtisi se zajemajo z elektronsko napravo za zajem prstnih odtisov.

Če prošnjo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo vložite na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije osebno, potem prstne odtise oddate tam, hkrati z oddajo prošnje.

Če prošnjo pošljete na diplomatsko predstavništvo ali konzulat po pošti, vas bodo pozvali k oddaji prstnih odtisov.

Če prošnjo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo vložite vi ali vaš delodajalec na upravni enoti na ozemlju Slovenije in v Sloveniji zakonito prebivate, lahko prstne odtise oddate na upravni enoti v Sloveniji.
Enotno dovoljenje lahko podaljšate, in sicer pod enakimi pogoji, kot vam je bilo izdano. To pomeni, da morate ponovno imeti vso potrebno dokumentacijo vključno s potrdilom o nekaznovanosti iz matične države, ki ni starejše od treh mesecev. Prošnjo za podaljšanje dovoljenja morate vložiti na upravni enoti, in sicer obvezno pred potekom roka, do katerega vam enotno dovoljenje velja.
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo je izdano v obliki izkaznice, ki vsebuje vaše podatke in namen prebivanja. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo vam bo vročeno osebno. Ko bo enotno dovoljenje pripravljeno, vas bo diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini bodisi upravna enota v Sloveniji pozvala k osebnemu prevzemu. Tudi v primeru, da je prošnjo oddal vaš delodajalec, bo enotno dovoljenje vročeno vam osebno.

Izjemoma lahko osebno prevzamete enotno dovoljenje za prebivanje in delo na ozemlju Slovenije, četudi ste za dovoljenje zaprosili v tujini. Če ste prošnjo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo oddali na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini in ste predhodno že oddali prstne odtise ter zakonito prebivate v Republiki Sloveniji, vam je lahko enotno dovoljenje za prebivanje in delo osebno vročeno v Sloveniji.

V kolikor v Republiki Sloveniji prebivate zakonito, lahko postopek pridobitve prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo pričnete na katerikoli upravni enoti v Sloveniji.
Če bosta raziskovalec in družinski član prošnji vložila hkrati, bo upravna enota prošnji obravnavala hkrati.
Za družinske člane se štejejo zlasti:

zakonec ali zunajzakonski partner raziskovalca,

mladoletni neporočeni otroci raziskovalca ali njegovega zakonca oziroma partnerja,

v določenih primerih tudi drugi družinski člani, če tako določa zakon.
K oddaji prstnih odtisov vas pozove upravna enota.
Upravno enoto lahko obvestite sami ali izobraževalna organizacija iz države članice Evropske unije, ki vam je prva izdala dovoljenje za prebivanje zaradi študija, ali pa izobraževalna organizacija iz Republike Slovenije, na kateri boste opravili del študija (mobilnost).
Osebe z dovoljenjem za začasno prebivanje na podlagi študija lahko v Sloveniji delajo preko študentskega servisa ali pa se ob študiju tudi zaposlijo. Več o tem si lahko preberete na strani o zaposlitvah za študente.
Biometrične podatke praviloma oddate ob vložitvi prošnje na upravni enoti v Sloveniji ali na diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.
Pristojni organi obravnavajo prednostno vse prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija.
Da. Prošnjo lahko vložite osebno, lahko pa jo v vašem imenu vloži tudi izobraževalna organizacija.
Ne. Dovoljenje se izda enkratno za največ devet mesecev in ga ni mogoče podaljšati.
Prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve ali samozaposlitve vložite osebno na katerikoli upravni enoti. Lahko pa v vašem imenu vloži prošnjo tudi pooblaščena oseba.
Če dokazila o zaključku študija ne morete predložiti ob vložitvi prošnje na upravno enoto, ker ga višješolski ali visokošolski zavod še ni izdal, sami pa izpolnjuje vse druge pogoje za izdajo dovoljenja, bo upravna enota vašo prošnjo sprejela in vam določila primeren rok za predložitev manjkajočega dokazila.
Da, dovoljenje lahko podaljšate pod enakimi pogoji, kot vam je bilo izdano, če še naprej izpolnjujete vse zakonske pogoje in dejavnost dejansko opravljate ter ste prošnjo za podaljšanje oddali pravočasno.
Da, prošnjo lahko vložite osebno, lahko pa prošnjo v vašem imenu vloži tudi druga pooblaščena oseba.
Samostojno podjetje (s.p.) lahko registrirate takoj, po enoletnem neprekinjenem zakonitem prebivanju v Sloveniji pa se v njem lahko tudi samozaposlite. Na podlagi samozaposlitve lahko pridobite enotno dovoljenje zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba.

Če opravljate samostojno poklicno dejavnost, se lahko samozaposlite tudi pred izpolnjenim enoletnim zakonitim prebivanjem v Republiki Sloveniji.
V tečaje slovenščine, ki se izvajajo v azilnih domovih, se lahko vključite tudi, če ste razseljeni na zasebni naslov in ne prebivate v istem kraju, kjer se nahaja azilni dom ali njegova izpostava. V tem primeru se obrnite na socialne delavce v azilnem domu, ki vam bodo podali nadaljnja navodila glede vključitve.
Če se kot prosilec za mednarodno zaščito zaposlite, se zdravstveno zavarujete iz naslova zaposlitve in s tem pridobite večji obseg zdravstvenih storitev. Delodajalec je namreč osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, zavezan prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ko je oseba pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi prijave delodajalca vključena v evidenco zavarovanih oseb, lahko uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Takrat pridobi tudi kartico zdravstvenega zavarovanja, s katero uveljavlja svoje pravice glede zdravstvenega varstva. Ob prenehanju zaposlitve mora delodajalec urediti odjavo prosilca iz evidence zavarovanih oseb in takrat prosilec pravic zdravstvenega varstva ne uveljavlja več z izkaznico zdravstvenega zavarovanja, ampak je upravičen do nujnega zdravljenja, kot to določa Zakon o mednarodni zaščiti.
Ranljive osebe s posebnimi potrebami in izjemoma tudi drugi prosilci za mednarodno zaščito, imate pravico do dodatnega obsega zdravstvenih storitev, ki vključuje tudi psihoterapevtsko pomoč. Te dodatne zdravstvene storitve odobri komisija, ki deluje pri Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Poleg predstavnikov urada so člani komisije tudi predstavniki s področja zdravstva in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mednarodne zaščite. Za pridobitev strokovnih mnenj lahko komisija k sodelovanju povabi tudi druge strokovnjake.

Za pridobitev dodatnih zdravstvenih storitev prosilec za mednarodno zaščito na komisijo osebno vloži vlogo za dodatne zdravstvene storitve. Obrazec za vlogo ni predpisan. Vlogi mora prosilec predložiti dokazila in obrazložitev. Pri tem mu lahko pomagajo socialni delavci azilnega doma oziroma njegovih izpostav. Komisija na podlagi vloge prosilca odloči o njegovi upravičenosti do dodatnega obsega zdravstvenih storitev. Morebitno pozitivno odločitev zdravstvene komisije nato upravičenec predloži pri obisku zdravnika oziroma pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, v lekarni oziroma na drugem ustreznem mestu. Upravičenec lahko storitev opravi znotraj javne mreže izvajalcev zdravstvenega varstva, izjemoma pa zunaj, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
Vstop v azilni dom in izhod iz njega sta dovoljena z izkaznico prosilca za mednarodno zaščito:

od ponedeljka do četrtka od 6.00 do 23.00,

ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih do 01.00.
Prosilci za mednarodno zaščito lahko v utemeljenih primerih na podlagi dovolilnice, ki vam jo predhodno izda Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, prenočite tudi izven azilnega doma ali njegove izpostave oziroma zapustite območje občine, v kateri je azilni dom oziroma njegova izpostava in kjer imate kot prosilci določen naslov začasnega bivanja.
Novo prošnjo za mednarodno zaščito lahko vložite šele devet mesecev po tem, ko vam je Ministrstvo za notranje zadeve izdalo sklep o ustavitvi postopka. Vsaka naslednja prošnja in prošnja, ki je podana po poteku devetmesečnega roka, se obravnava kot ponovna prošnja. Oseba, ki želi vložiti ponovno prošnjo, mora pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
Ministrstvo za notranje zadeve s sklepom ustavi postopek za pridobitev mednarodne zaščite, če se prošnja šteje za umaknjeno.

Prošnja za mednarodno zaščito se šteje za umaknjeno:

če se kot prosilec brez predhodnega opravičila ne odzovete vabilu na osebni razgovor;

če ste kot prosilec samovoljno zapustili azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh niste vrnili v azilni dom ali njegovo izpostavo ter če to izhaja iz uradnih evidenc Ministrstva za notranje zadeve,

če se pri dnevnem preverjanju prisotnosti ugotovi, da ste kot prosilec prenočili izven azilnega doma ali njegove izpostave, ne da bi vam bila izdana dovolilnica, za vaše ravnanje pa ne navedete razumnih razlogov;

če se kot prosilec v treh dneh od obvestila stanodajalca ali predstojnika institucije uradu niste vrnili na naslov razselitve;

če se kot prosilec niste odzvali na zahteve, da navedete vsa dejstva in okoliščine in predložite vso dokumentacijo in razpoložljive dokaze za namene obravnavanja dejstev in okoliščin v okviru postopka za pridobitev mednarodne zaščite.
Če pogrešite ali izgubite izkaznico ali vam jo je kdo ukradel, morate to takoj sporočiti Ministrstvu za notranje zadeve na obrazcu in pri tem pojasniti dejstva, ki so s tem povezana. Ministrstvo vam bo po naznanitvi pogrešitve, izgube ali tatvine izdalo novo izkaznico.
Da. V seznam premičnega premoženja morate vpisati vse svoje premično premoženje, ne glede na njegovo starost in vrednost. Ali bo avtomobil upoštevan pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči oziroma pri določanju njene višine, je odvisno od njegove ocenjene vrednosti.
Dohodki in prejemki so vsi finančni prihodki, vaši, vaših družinskih članov in zavezancev, ki se v skladu s predpisi s področja socialnega varstva upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
Premoženje, ki se upošteva pri izračunu upravičenosti do denarne pomoči predstavlja vso premično in nepremično premoženje, ki ga posedujete in je opredeljeno v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ne upošteva se samo nepremičnina, ki jo imate v izvorni državi.
Ne. Do pomoči pri kritju stroškov pogreba so upravičene samo osebe z začasno zaščito, ki so na dan smrti družinskega člana bile upravičene do denarne pomoči ali žepnine.
Znesek stroškov pogreba se vam lahko izplača v višini dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, vendar ne več kot so znašali stroški pogreba.
Tako pravice kot dolžnosti iz delovnega razmerja imate v enakem obsegu.
Če izpolnjujete predpisane pogoje, lahko uveljavljate pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pogoje, ki jih morate izpolnjevati za pridobitev nadomestila, si lahko ogledate na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – Denarno nadomestilo.
Če ste v Sloveniji zaposleni ali samozaposleni, vam Zakon o tujcih oziroma Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb omogočata, da si na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve uredite zakonito prebivanje v Republiki Sloveniji.
Pogodba o zaposlitvi pomeni redno delovno razmerje z delovnim časom, plačo in vsemi pravicami iz socialnega zavarovanja (dopust, bolniška, prispevki). Podjemna pogodba je namenjena opravi določenega dela ali storitve in ne pomeni zaposlitve, zato ne prinaša pravic iz rednega delovnega razmerja.
Ker imate v Republiki Sloveniji prost dostop do trga dela, lahko opravljate tudi kratkoročna dela na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe. Pri tem pa morate biti pozorni na naslednje:

Če želite opravljati delo po avtorski ali podjemni pogodbi, morate biti obvezno zdravstveno zavarovani iz drugega naslova (npr. iz zaposlitve ali kot družinski član). Če niste zavarovani iz drugega naslova, naročnik za vas ne more plačati prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Če delo, ki ga opravljate, vsebuje elemente redne zaposlitve (npr. delo po navodilih delodajalca, v njegovem delovnem času in delovnem procesu), se lahko šteje za delo na črno.

Če začnete opravljati delo brez ustrezno sklenjene pogodbe oziroma brez, da bi naročnik dela poskrbel za obvezna zavarovanja in plačilo prispevkov, se to prav tako lahko obravnava kot delo na črno.
Denarna pomoč za zasebno nastanitev krije vse stroške uporabe stanovanja razen telefona, televizije in interneta.
V primeru, da si stanovanje delite z drugimi osebami, ki niso vaši zavezanci za preživljanje vam bo dodeljen samo mesečni znesek, ki ste ga po vaši najemni pogodbi ali dogovoru o uporabi nepremičnine dolžni plačati mesečno. Iz pogodbe mora biti ta znesek jasno razviden.
Denarna pomoč za zasebno nastanitev ni namenjena za kritje stroškov varščine. Če se selite na zaseben naslov in najemodajalec zahteva varščino, jo morate sami zagotoviti.
V primeru, da se preselite na drugi naslov in sklenete novo najemno pogodbo to morate sporočiti v roku od 8 dneh z ustreznim obrazcem – Obrazcem za sporočanje sprememb. Obrazcu priložite novo najemno pogodbo, druga dokazila o stroških uporabe stanovanja in potrdilo o začasni prijavi prebivališča na novem naslovu.

Obrazec za sporočanje sprememb nam lahko prinesete osebno v času uradnih ur, pošljete po pošti ali pošljete na e-mail gp.uoim@gov.si.
Da. Vaša žena ima pravico do celotne zdravstvene oskrbe v nosečnosti in tudi ob porodu.
Prejeli smo vabilo na preventivni presejalni program, je ta zame brezplačen?
Udeležba v preventivnih presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka (DORA, ZORA, Svit) ni pokrita v okviru nujnega zdravljenja. Pregleda kljub temu, da ste morda prejeli vabilo, zato ne boste mogli opraviti. Preventivne preglede za zgodnje odkrivanje raka lahko opravijo v Sloveniji osebe, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.
Če je vaša mama poškodovana in je ne morete sami odpeljati na urgenco, morate poklicati telefonsko številko 112. Iz klicnega centra vam bodo poslali reševalno vozilo. Vašo mamo bodo odpeljali na urgenco, kjer ji bodo nudili nujno medicinsko pomoč. Ta storitev je za vas brezplačna.
Zdravnik v urgentnem centru oziroma v ambulanti nujne medicinske pomoči, vam napiše recept. V lekarni boste poleg recepta predloži potrdilo o vloženi vlogi za priznanje statusa začasne zaščite ali kopijo registracijskega lista in na podlagi predloženega vam bo farmacevt izdal zdravila, račun pa izstavil na Urad za oskrbo in integracijo migrantov.
Posmrtnina se praviloma izplačuje na vaš bančni račun. V izjemnih primerih se lahko izplača tudi v gotovini.
Ne. Do posmrtnine so upravičene samo osebe z začasno zaščito, ki so na dan smrti družinskega člana bile upravičene do denarne pomoči.
Posmrtnina se dodeli v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Tujci, ki so že obiskovali neformalni tečaj, se lahko brez omejitev vključijo v ZIP program in brezplačno opravljajo preizkus znanja na vstopni, osnovni, višji ali ravni odličnosti.
Neformalni tečaj je namenjen izključno pridruženim družinskim članom tujcev, ki za podaljšanje svojega dovoljenja za začasno prebivanje potrebujejo dokazilo o znanju slovenščine vsaj na preživetveni ravni. Kot že samo ime nakazuje, neformalni tečaj pripravi posameznika na sporazumevanje v slovenščini v enostavnih, predvidljivih situacijah vsakdanjega življenja.

Program ZIP pa je namenjen širši skupini določenih kategorij tujcev in vključuje tudi spoznavanje slovenske družbe, kulture in zgodovine.