Vlagatelji namere in prosilci za mednarodno zaščito so nastanjeni v azilnem domu in njegovih izpostavah. Nastanjeni so v sprejemnih prostorih azilnega doma v Ljubljani na Viču in v sprejemnih prostorih izpostave azilnega doma v Logatcu.

Mladoletniki brez spremstva so nastanjeni v nastanitev, ki je namenjena samo njihovi namestitvi in se nahaja v Postojni.

Z nastanitvenimi objekti, namenjenimi nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito in vlagateljev namere, upravlja Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov.

Kako poteka nastanitev?

Pred nastanitvijo oseba opravi sanitarno-dezinfekcijski in preventivni zdravstveni pregled v ambulanti azilnega doma.

Prosilca za mednarodno zaščito se nastani v skladu z nastanitvenimi možnostmi na ustreznem oddelku azilnega doma. Pri nastanitvi prosilca se upošteva njegovo starost, spol in položaj ranljivih oseb s posebnimi potrebami ter družbeno skupino, ki ji pripada prosilec. Spoštuje se načelo ohranjanja enotnosti družine ter pravica do osebnega dostojanstva in varnosti.

Posebna skrb in podpora je namenjena osebam s posebnimi potrebami oziroma z ranljivostmi. Urad jim zagotavlja posebno nego, skrb in obravnavo, pri čemer se obravnava prilagodi ranljivosti osebe. Osebi se prilagodijo nastanitev, zdravstvena oskrba, prehrana, materialna oskrba in psihološko svetovanje.

Kakšna so pravila v zvezi z nastanitvijo?

Vsakemu prosilcu pripada ležišče. Nastanitvene sobe si kot prosilec za mednarodno zaščito ne morete izbirati sami. Prav tako ne morete izbirati števila nastanjenih oseb v sobi. Menjava sob je dovoljena samo z odobritvijo socialnega delavca. Kot prosilec lahko souporabljate čajno kuhinjo, sanitarne prostore in pralnice na nastanitvenem oddelku ter skupne prostore, ki so namenjeni za preživljanje prostega časa.

V azilnem domu in njegovih izpostavah se na podlagi zakona dnevno preverja prisotnost prosilcev za mednarodno zaščito v azilnem domu in njegovih izpostavah. Pri tem mora biti istovetnost prosilca jasno izkazana, to pomeni, da mora biti njegov obraz viden.

Vstop v azilni dom in izhod iz njega sta dovoljena z izkaznico prosilca za mednarodno zaščito:

• od ponedeljka do četrtka od 6.00 do 23.00,
• ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih do 01.00.

Ob izhodu mora prosilec za mednarodno zaščito receptorju izročiti ključe svoje sobe in prevzeti svojo izkaznico prosilca, ob vstopu pa mora na recepciji svojo izkaznico vrniti in prevzeti ključ.

Prenočitev zunaj azilnega doma ali njegove izpostave

Kadar kot prosilec za mednarodno zaščito zaprosite za izdajo dovolilnice za prenočitev zunaj azilnega doma ali njegove izpostave, vložite vlogo na obrazcu pri Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Uradu posredujete podatke o naslovu, kjer se boste zadrževali, telefonsko številko, na kateri boste ves čas odsotnosti dosegljivi, ime in priimek osebe, pri kateri se boste zadrževali, ter njeno telefonsko številko. Urad pred izdajo dovolilnice preveri resničnost posredovanih podatkov. Urad na podlagi vloge prosilcu izda dovolilnico na obrazcu. Če so posredovani podatki neresnični, se dovolilnica ne izda.

Razlogi, iz katerih se dovolilnica prosilcu izda, so določeni v Uredbi o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic prosilcem za mednarodno zaščito in so:

• organiziranje večdnevnih aktivnosti s strani urada ali drugih organizacij,
• humanitarni in drugi utemeljeni osebni razlogi (poroka, smrt, sklenitev zakonske zveze, rojstvo otroka itd.).

Mladoletnemu prosilcu za mednarodno zaščito se lahko takšna dovolilnica izda samo s pisnim soglasjem staršev oziroma zakonitega zastopnika.

Dovolilnico za prenočitev zunaj azilnega doma ali njegove izpostave lahko urad izda za največ sedem dni, pri čemer skupno število izdanih dovolilnic ne sme preseči skupno 60 dni v obdobju enega leta.

Zapustitev območja občine, v kateri ima prosilec določen naslov bivanja

Kadar želite kot prosilec za mednarodno zaščito zapustiti območje občine, v kateri imate določen naslov bivanja, morate pri Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov zaprositi za izdajo dovolilnice. To storite tako, da osebno pri osebju azilnega doma ali njegovih izpostav vložite vlogo na obrazcu. Na vlogi navede obdobje, za katero potrebuje dovolilnico, ter razloge s priloženimi dokazili, ki so zlasti takšni, ki so povezani z izvrševanjem pravic prosilca na področjih zdravstvenega varstva, dostopa do trga dela in poklicnega usposabljanja prosilcev ter izobraževanja. O vlogi odloči urad z odločbo, zoper katero je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločitev ne zadrži njene izvršitve.

Razlogi, zaradi katerih se ta dovolilnica prosilcu ne izda, so določeni v Zakonu o mednarodni zaščiti in so:

• prosilčeve pretekle kršitve javnega reda in miru;
• prosilčeve pretekle težje kršitve pravil bivanja;
• razlogi varovanja javnega zdravja ali javne varnosti;
• obravnava prosilca v postopku v skladu z Uredbo 604/2013/EU.

Nastanitev prosilcev na zasebnem naslovu

Če se želite kot prosilec za mednarodno zaščito nastaniti na zasebnem naslovu, morate pri Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov vložiti vlogo na obrazcu. Vlogo lahko vložite osebno ali jo pošljete po pošti na naslov urada. O vlogi odloči urad z odločbo.

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za pozitivno odločitev o vlogi za razselitev, so določeni v Zakonu o mednarodni zaščiti in so:

• da je istovetnost prosilca ugotovljena,
• da so na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje prosilca,
• da je bil s prosilcem opravljen osebni razgovor.

Urad pred izdajo odločbe preveri tudi ustreznost pogojev za bivanje na zasebnem naslovu tako, da opravi ogled prostorov za bivanje in o tem pripravi poročilo.

Nastanitev prosilca v drugih institucijah

V primeru izjemnih osebnih okoliščin in če se prosilcu za mednarodno zaščito ne more zagotoviti primerne nastanitve v azilnem domu oziroma njegovih izpostavah, se ga lahko nastani tudi v druge institucije. Prosilec ali njegov zakoni zastopnik ali skrbnik mora v tem primeru pri Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov osebno ali po pošti vložiti vlogo na obrazcu. Obstoj izjemnih osebnih okoliščin ugotavlja komisija, ki jo imenuje predstojnik urada. Komisija odloči tudi o vlogi.

Če se prosilec nastani v varni hiši ali če gre za interventno nastanitev, se lahko vloga vloži tudi po tem, ko se prosilec že nastani v takšni instituciji.

Prosilcu, ki nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma je je upravičen do finančne pomoči ter zanjo izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, urad krije stroške nastanitve v drugi primerni instituciji. 

Ostale informacije glede dostopa do drugih storitev in uporabo javnega prevoza

Za uporabo mestnih avtobusov v Ljubljani je treba posamezno vožnjo plačati. V ta namen se uporablja kartica, ki se imenuje Urbana in ki jo je mogoče kupiti na posebnih avtomatih, v trafikah ali na bencinskih črpalkah. Nanjo se naloži denar. S kartico lahko oseba plačuje posamezne vožnje ali kupi mesečno vozovnico. Na mobilne telefone je mogoče naložiti tudi aplikacijo Urbana ali vožnjo plačati s kreditno kartico. Plačilo vožnje z gotovino na avtobusu ni mogoče. Nadzor nad plačilom voženj z avtobusom izvajajo vozniki in kontrolorji.

Kadar v upravičenih primerih kot prosilec za mednarodno zaščito v Ljubljani potrebujete prevoz do inštitucij, kot so zdravstvene ustanove ali šola, vam kartico Urbana zagotovi azilni dom. Kartico morate po uporabi vrniti osebju azilnega doma.

Prosilci za mednarodno zaščito, ki bivajo v azilnem domu in njegovih izpostavah, morajo spoštovati hišni red, ki ga je Vlada Republike Slovenije predpisala z Uredbo o hišnem redu azilnega doma.

S hišnim redom je določena organizacija bivanja oseb, ki so v skladu z določbami Zakona o mednarodni zaščiti nastanjene v azilnem domu.

Oglasna deska

Hišni red je objavljen na oglasnih deskah azilnega doma in njegovih izpostav. Tam so objavljene tudi druge pomembne informacije, kot so vsebinski in časovni razporedi glede deljenja prehrane, delovnega časa skladišča (za obutev, higienske potrebščine in podobno) ter izvajanja različnih tečajev in aktivnosti.

Osebje azilnega doma in njegovih izpostav

V azilnem domu so zaposleni socialni delavci in strokovni sodelavci, ki prosilcem za mednarodno zaščito nudijo informacije ter psihosocialno pomoč. To zajema pomoč v težavnih življenjskih situacijah, pomoč pri reševanju osebnih problemov, pomoč pri naslavljanju vprašanj glede integracije v družbo ter pomoč pri dostopanju do različnih institucij.

Osebje azilnega doma in njegovih izpostav nastanjenim osebam pomaga pri vprašanjih v zvezi z njihovim bivanjem v azilnem domu (obleka, dovolilnice, prehrana, nastanitev, hišni red, zdravstvena oskrba in podobno). Uradne ure socialne službe so objavljene na oglasnih deskah azilnega doma. Ob sobotah, nedeljah in praznikih uradnih ur ni.

Obiski v azilnem domu in njegovih izpostavah

Obisk je dovoljen le s predhodno izdano dovolilnico za obisk, ki jo izda socialni delavec azilnega doma na vnaprej določenem obrazcu. Obiski so dovoljeni v skladu z urnikom, ki je objavljen na oglasnih deskah azilnega doma. Nastanjene osebe praviloma sprejemajo svoje obiskovalce v za to namenjenem prostoru, izjemoma pa tudi v svoji sobi.

Obiskovalci ne smejo ostati v azilnem domu izven dovoljenega časa.

Obiskovalci nastanjene osebe morajo na recepciji predložiti svoj identifikacijski dokument. Obiskovalce se vpiše na seznam obiskovalcev in se jim dodeli identifikacijska kartica obiskovalca, ki jo morajo nositi na vidnem mestu.

Obiski vlagateljev namere niso dovoljeni, lahko pa jih obiščeta pravni zastopnik in zakoniti zastopnik.

Pravila bivanja in prepovedi

Nastanjene osebe v azilnem domu morajo:

1. skrbeti za osebno higieno in higieno bivalnih prostorov;
2. dnevno čistiti svoje sobe, jih vsaj enkrat tedensko temeljito pospraviti in omogočiti kontrolo čistoče;
3. vzdrževati čistočo skupnih prostorov in sanitarij;
4. sporočiti poškodovanje skupnih prostorov in opreme socialnemu delavcu azilnega doma;
5. upoštevati urnik obrokov hrane in dejavnosti;
6. informirati socialnega delavca ali zdravstveno osebje azilnega doma v primeru suma na nalezljivo bolezen;
7. upoštevati zakonodajo, ki se nanaša na ločevanje odpadkov;
8. vračati kartice Urbana, ki so jim bile dodeljene za dostop do institucij in uveljavljanje pravic;
9. ob prihodu v azilni dom izročiti kartico prosilca receptorju;
10. izvajati starševsko skrb nad otroci;
11. odlagati odpadke na za to določenih prostorih;
12. dopustiti in izvajati potrebne sanitarno-dezinfekcijske ukrepe;
13. varovati premoženje azilnega doma pred okvarami in poškodbami;
14. varčno uporabljati vodo in elektriko;
15. ob vstopu v azilni dom na zahtevo varnostne službe pokazati vsebino prtljage in omogočiti površinski pregled ter omogočiti pregled sobe, v kateri so nastanjene;
16. o izgubi izkaznice prosilca za mednarodno zaščito nemudoma obvestiti socialnega delavca azilnega doma, ki nastanjeno osebo napoti na uslužbenca Ministrstva za notranje zadeve, ki je pristojen za operativne zadeve;
17. skrbeti za podaljšanje veljavnosti izkaznice prosilca za mednarodno zaščito;
18. sušiti perilo in oblačila na za to določenih sušilnih mestih;
19. upoštevati navodila in odredbe pristojnih oseb.

Zaradi zagotavljanja varnosti in reda je v prostorih azilnega doma prepovedano:

1. odnašati hrano, jedilni pribor in posodo iz jedilnice brez dovoljenja;
2. spreminjati razpored opreme po sobah in premeščati inventar iz enega v drug prostor;
3. pisati ter namestiti samolepilne nalepke ali plakate po stenah in opremi;
4. kaditi v skupnih prostorih ali prostorih, kjer je več oseb;
5. hraniti kolesa in druga prevozna sredstva v prostorih, ki temu niso namenjeni;
6. izražati rasno, versko, nacionalno, spolno, politično ali drugo nestrpnost v kakršni koli obliki;
7. imeti žaljiv ali nasilen odnos do pristojnih oseb, sostanovalcev, obiskovalcev in drugih oseb;
8. vnašati in uživati alkoholne pijače ter druge opojne snovi;
9. vnašati nevarne predmete in lahko vnetljive snovi;
10. neizpolnjevanje ukazov uradnih oseb, ki bi povzročilo hujše motnje v delovanju nastanitvene kapacitete;
11. izdelovati ali vnašati predmete, primerne za napad, pobeg ali storitev kaznivega dejanja;
12. namerno kršiti predpise o varstvu pred požarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami;
13. namerno povzročiti materialno škodo;
14. ovirati postopek nastanitve oseb v sobo;
15. opravljati pridobitvene dejavnosti v prostorih nastanitvene kapacitete;
16. snemati ali fotografirati razgovore z zaposlenimi na uradu oziroma osebami, ki z uradom sodelujejo na podlagi pogodb;
17. kršiti javni red in mir;
18. neupravičeno sprožati požarne alarme po oddelkih;
19. uporabljati lastne električne aparate brez dovoljenja.

Kršitve hišnega reda

Zakon določa kršitve pravil bivanja v azilnem domu ali njegovih izpostavah, ki so lažje in težje, prav tako pa tudi ukrepe, ki se izrekajo v primeru kršitev.

Lažje kršitve hišnega reda so:

• spreminjanje razporeda opreme po sobah in premeščanje inventarja iz enega v drug prostor,
• pisanje in lepljenje po stenah, vratih in oknih,
• vnos in uporaba lastnih električnih aparatov brez dovoljenja,
• kajenje v skupnih prostorih ali prostorih, kjer se nahaja več oseb,
• hranjenje koles in drugih prevoznih sredstev v prostorih, ki temu niso namenjeni,
• pomanjkanje higiene ali skrbi za bivalne prostore,
• nošenje hrane in jedilnega pribora iz jedilnice brez dovoljenja,
• druge kršitve, ki so kot take določene s hišnim redom iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

Težje kršitve hišnega reda so:

• izražanje rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti v kakršni koli obliki,
• žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,
• vnos in uživanje alkoholnih pijač ter drugih opojnih snovi,
• vnos nevarnih predmetov ter lahko vnetljivih snovi,
• neizpolnitev ukaza uradnih oseb, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju nastanitvene kapacitete,
• izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja,
• namerna kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami,
• namerna povzročitev materialne škode,
• oviranje postopka nastanitve osebe v sobo,
• opravljanje pridobitvene dejavnosti v prostorih nastanitvene kapacitete,
• snemanje ali fotografiranje razgovorov z zaposlenimi na uradu oziroma osebami, ki z uradom sodelujejo na podlagi pogodb,
• kršenje javnega reda in miru.

Ukrepi ob kršitvah hišnega reda

Za lažje kršitve pravil bivanja uradna oseba Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov prosilcu za mednarodno zaščito izreče ustno opozorilo, ki se zabeleži v obliki uradnega zaznamka.

Za težje kršitve, ki so:

• vnos in uživanje alkoholnih pijač ter drugih opojnih snovi,
• oviranje postopka nastanitve osebe v sobo in
• kršenje javnega reda in miru

se lahko osebo za največ tri dni nastani v posebni, ločeni sobi, ki se nahaja v sprejemnih prostorih azilnega doma oziroma njegovih izpostav. Pri tem se upošteva individualne okoliščine ter sorazmernost kršitve in ukrepa. Ukrep lahko preneha tudi prej, če se med trajanjem ukrepa ugotovi, da je dosegel svoj namen.

Za ostale težje kršitve se prosilcu izreče ukrep preselitve na drugo nastanitveno lokacijo.

Ukrepe v primerih težjih kršitev ustno odredi pooblaščena oseba Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, v 24 urah od ustne odločitve pa se osebi izda pisna odločba. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Druga pravila bivanja

Med 22.00 in 6.00 je nočni mir in čas za počitek. Dejavnosti, ki motijo nočni mir in počitek, niso dovoljene.

Higienski pregled sob se opravlja enkrat tedensko. Opravi ga zdravstveno osebje skupaj s socialnim delavcem azilnega doma in varnostno službo.

Nastanjene osebe same skrbijo za svojo lastnino. Denar in vrednostne predmete lahko med delovnim časom izročijo uslužbencu Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki je pristojen za finančne zadeve, oziroma socialnemu delavcu azilnega doma. Denar in vrednostni predmeti se shranijo v varni omari. O tem se nastanjeni osebi izda potrdilo.