Slovenija je država, bogata z vodnimi viri. Vse vode – vključno s celinskimi in podzemnimi vodotoki, morjem ter celotnim priobalnim zemljiščem – so javno dobro in v upravljanju Republike Slovenije. Država namenja veliko pozornosti ohranjanju čistih voda ter zdravemu življenjskemu okolju za vodne organizme.
Vodni viri so namenjeni predvsem trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo ter oskrbi gospodinjstev, zato niso tržno blago. Oskrbo s pitno vodo in vodo za gospodinjstva država zagotavlja prek samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in nepridobitno.
Pravica do pitne vode je zapisana tudi v Ustavi Republike Slovenije.
Enako kot po vsem svetu tudi v Sloveniji količina odpadkov narašča. V državi se odpadki ločujejo in zbirajo v organiziranih zbirnih centrih za odpadke. Slovenija uspe reciklirati 59 odstotkov vseh svojih odpadkov, kar jo uvršča v sam vrh evropskih držav.
Gospodinjstva morajo odpadke ločevati, zbiranje pa je v pristojnosti lokalnih skupnosti.
Pravila ločevanja odpadkov so zapisana in označena v tabeli:
| 🗂️ Vrsta odpadka | 📦 Kaj sodi sem | 🧴 Primeri | 🗑️ Mesto odlaganja |
| Papir in karton | Čist papir in kartonska embalaža | časopisi, revije, škatle, zvezki | Modri ali rdeči zabojnik |
| Plastika in embalaža | Plastična, kovinska embalaža in tetrapak | plastenke, pločevinke, jogurtovi lončki | Rumeni zabojnik |
| Steklo | Steklena embalaža | steklenice, kozarci za vlaganje | Zeleni ali beli zabojnik |
| Biološki odpadki | Organski, razgradljivi odpadki | ostanki hrane, olupki, trava, listje | Rjavi zabojnik |
| Mešani odpadki | Kar ne sodi drugam | plenice, keramika, pepel, cigaretni ogorki | Črni, sivi ali zeleni zabojnik |
| Nevarni odpadki | Zdravju in okolju škodljivi odpadki | baterije, zdravila, barve, kemikalije | Zabojniki v trgovinah, lekarnah ipd. / zbirni center |
| Kosovni odpadki | Večji predmeti | pohištvo, vzmetnice, večji kosi | Odvoz kosovnih odpadkov / zbirni center |
| E-odpadki | Električne naprave | telefoni, računalniki, kabli | Zabojniki v trgovinah in na eko otokih / zbirni center |
Kakovost zraka je eden ključnih kazalnikov stanja okolja, saj pomembno vpliva na zdravje ljudi, kakovost življenja in naravno ravnovesje.
V Sloveniji se je kakovost zunanjega zraka v zadnjih desetletjih sicer opazno izboljšala, vendar koncentracije nekaterih onesnaževal še vedno presegajo priporočene vrednosti. Med najpomembnejšimi onesnaževali so delci PM2,5, PM10 in benzo(a)piren (BaP), ki so izrazitejši predvsem v zimskem času, medtem ko poleti izstopa prizemni ozon.
Načrte za izboljšanje kakovosti zraka pripravlja vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, pri čemer si prizadeva za dolgoročno zmanjševanje onesnaženosti in varovanje zdravja prebivalcev.
Tla so neobnovljiv naravni vir, saj njihovo nastajanje in obnavljanje traja desettisočletja. Dajejo življenjski prostor ljudem in drugim organizmom, so temelj za oskrbo s hrano, biomaso in surovinami, oblikujejo krajino, so vir genetske raznolikosti in biotske raznovrstnosti, arhiv dediščine in ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika in kroženja organske snovi.
Raziskave onesnaženosti tal v Sloveniji kažejo, da so tla v Sloveniji večinoma neonesnažena. Obremenjena so le v predelih, kjer so bili v preteklosti rudniki težkih kovin.
Republika Slovenija je podpisnica Pariškega sporazuma, ki ureja ukrepe proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in postopno zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv.
Svojo zavezanost k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je leta 2021 podkrepila s sprejetjem Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050.
