Kaj je mednarodna zaščita in kdo jo lahko prejme?

Tiste osebe, ki v svoji državi, katere državljanstvo imate (to je v vaši izvorni državi) in v kateri stalno bivate, niste deležne zaščite, lahko zaprosite za mednarodno zaščito. Če ob prihodu v Slovenijo izrazite namen, da boste podali prošnjo za mednarodno zaščito, ste obravnavani kot vlagatelj namere, dokler pred pristojnim organom, ki je v Sloveniji Ministrstvo za notranje zadeve, ne podate prošnje za mednarodno zaščito. Po vložitvi prošnje postanete prosilec za mednarodno zaščito. O vaši prošnji odloča Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi pravil, ki jih določa zakon. Če Ministrstvo za notranje zadeve o vaši prošnji pravnomočno pozitivno odloči, pridobite status mednarodne zaščite.

V Sloveniji in Evropi je možna mednarodna zaščita v dveh oblikah: status begunca ali status subsidiarne zaščite. Mednarodna zaščita se imenuje tudi azil in jo potrebujejo osebe, ki se ne morejo vrniti v svojo državo, ker se bojijo preganjanja iz različnih razlogov ali ker obstaja utemeljeno tveganje resne škode.

Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo.

Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, ki zajema

• smrtno kazen ali usmrtitev,
• mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi;
• resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih.

Kako zaprositi za mednarodno zaščito?

Vlagatelj namere

Če pri vstopu v Slovenijo pred policijo izrazite namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, še niste obravnavani kot prosilec za mednarodno zaščito, ampak kot vlagatelj namere. Svoj namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito lahko sicer izrazite tudi pri kakšnem drugem državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti v Sloveniji, a tudi v tem primeru bo o vaši nameri obveščena policija.

Policija vas bo obravnavala, ugotovila vašo istovetnost in pot, po kateri ste prišli v Republiko Slovenijo, prav tako pa bo ugotavljala druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na nadaljnji postopek. Policija pri tem izpolni registracijski list. Policija vas tudi v vam razumljivem jeziku seznani s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, kar potrdite s podpisom.

Prosilec za mednarodno zaščito

Kot vlagatelj namere morate prošnjo za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času vložiti pri pristojnem organu v Sloveniji, to je pri Ministrstvu za notranje zadeve. Osebje azilnega doma in njegovih izpostav vam bo nudilo vse informacije v zvezi s tem, kje in kdaj se vloži prošnja. Po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito pridobite status prosilca za mednarodno zaščito.

Ministrstvo za notranje zadeve vam kot prosilcu za mednarodno zaščito po uradni dolžnosti določi EMŠO (to je enotno matično številko osebe) in vam izda izkaznico prosilca. Izkaznica prosilca je dokument, ki potrjuje, da imate status prosilca za mednarodno zaščito. Z njo uveljavljate pravice prosilca.

Ministrstvo vam izkaznico izda najpozneje v treh dneh, običajno pa takoj po vložitvi prošnje. Izda se za obdobje največ 120 dni. Po poteku tega obdobja se izda nova izkaznica. Na izkaznici je napisan tudi naslov začasnega prebivanja, to je naslov azilnega doma ali njegove izpostave, kjer ste kot prosilec za mednarodno zaščito nastanjeni.